Janez Bosko

1815, 16. avgust

Janez Bosko se rodi v Becchijih, v naselju Morialdo, v okraju Castelnuvo d'Asti. Njegova starša sta bila Franc in Marjeta Occhiena. Franc je v prvem zakonu imel dva otroka: Antona, rojenega 1808, in Marijo Terezijo, rojeno 1810, ki je umrla dva dni po rojstvu.

1817

Umre Franc Bosko in zapusti sirote Jožefa in Janeza (sinova, ki ju je imel v zakonu z Marjeto) in Antona.

1824

Skrivnostne sanje razodenejo Janezu Bosku poslanstvo, za katero ga je določil Bog: poskrbeti za zapuščene fante, ki so zašli na stranpota.

1826

Janez gre k prvemu obhajilu.

1827, februar

Zaradi nasprotovanja polbrata Antona, ki ni hotel, da bi Janez študiral, zapusti rojstno hišo in gre za hlapčka na kmetijo Moglia v Moncucco.

1829, november

Ko se vrne s kmetije Moglia, gre v šolo k staremu don Calossu v Morialdo.

1830, november

Umre don Calosso. Anton se ženi in pozabi na nasprotovanje Janezu, ki začne hoditi v javno šolo v Castelnuovo.

1831, 4. november

Janez gre v Chieri. Tu ostane deset let. Živi pri različnih gospodarjih in si plačuje stanarino s številnimi dejavnostmi. Hodi v javne šole.

1832

Med šolskimi tovariši ustanovi Združenje veselja, ki ima naloge: natančno izvrševati krščanske in poklicne dolžnosti in gojiti veselje.

1833

Janez prejme zakrament svete birme v Butiglieri d'Asti.

1834

Sklene prijateljstvo z Alojzijem Comollom, prvim "svetim fantom", ki ga je srečal v svojem življenju.

1835, oktober

Sprejme kleriško obleko in vstopi v semenišče v Chieriju. Odloči se, da bo postal duhovnik.

1839

Smrt Alojzija Comolla in njegova prikazen v spalnici semeniščnikov. Resna bolezen.

1841, 29. marca

Prejme red diakonata.

1841, 5. junija

Torinski nadškof msgr. Fransoni posveti v nadškofijski kapeli Janeza Boska za duhovnika. Naslednji dan daruje prvo mašo pri oltarju Angela varuha v cerkvi sv. Frančiška Asiškega. Cafassa si je izbral za duhovnega voditelja.

1841, jeseni

Se odpove različnim ugodnim službam in vstopi v Cerkveni konvikt pri sv. Frančišku Asiškem v Torinu z namenom, da bi izpopolnil svoje študije. Ogleda si dušnopastirske okoliščine v mestu in odkrije težek položaj mladine, ki ga je povzročila "industrijska revolucija", ki vdira v mesto.

1841, 8. december

V zakristiji cerkve sv. Frančiška Asiškega naleti na Jerneja Garellija iz Astija. Njega in njegove tovariše povabi na tedensko srečanje.

1844, jeseni

Začne se "preseljevanje" don Boskovega oratorija na razne kraje: pri ustanovi markize Barolo, na pokopališču sv. Petra v vezeh, pri Mestnih mlinih, v hiši Moretta, na travniku bratov Filippi. Zaradi glasnosti jih ljudje ne morejo trpeti. Don Boska imajo za upornika in celo za norca.

1845, september

Ko je don Bosko s svojim Oratorijem pri Mestnih mlinih, pride do življenjsko pomembnega srečanja: približa se mu 8-letni bledikav deček, sirota po očetu, Mihael Rua. Postal bo njegova desna roka in prvi naslednik pri vodstvu salezijanske družbe.

1845, oktober

Izda Cerkveno zgodovino za rabo v šolah. Sledijo Svetopisemske zgodbe (1847), Decimalni metrski sistem (1848), Zgodovina Italije (1855) in druge knjige.

1846, 12. april

Velikonočna nedelja. Oratorij se preseli v lopo, ki jo je don Bosku dal v najem Franc Pinardi v Valdoccu in ki pomeni dokončno stalno bivališče.

1846, julij

Don Bosko zboli na smrt. Fantje iz Oratorija izprosijo od Marije njegovo zdravje.

1846, 3. november

Po dolgem okrevanju v Becchih se don Bosko vrne s svojo materjo Marjeto v Oratorij. Ta postane mati fantov Oratorija. V dveh v najem vzetih sobah se začne šolski pouk.

1846, december

Don Bosko najame celo Pinardijevo hišo in omogoči odločilni razvoj večernih šol.

1847, 12. april

V Oratoriju ustanovijo prvo cerkveno družbo za vajence: družbico sv. Alojzija.

1847, maj

Don Bosko prenoči v kuhinji prvega fanta, ki želi ostati pri njem. Fant je prišel iz Valsezije. Istega leta začne don Bosko duhovne vaje za svoje fante. Odslej jih bo prirejal vsako leto. Z njihovo pomočjo odkriva salezijanske poklice.

1847, december

V bližini Porte Nuove odpre drugi oratorij in ga postavi v varstvo sv. Alojzija.

1848, februar

Don Bosko zavrne ponudbo markiza Roberta d'Azeglia, da bi se s svojimi fanti udeležil političnih prireditev: "Danes in vedno hočem ostati zunaj politike."

1848, marec

Izbruhne prva vojna za italijansko neodvisnost. Med don Boskovimi sodelavci se uveljavi politika in proti njemu nahujskajo starejše fante iz oratorijev v Valdoccu in sv. Alojzija. To pomlad nekdo skozi okno lope kapelice strelja na don Boska.

1848, jesen

Prvi fant iz Oratorija, Savio Ascanio, obleče duhovniško obleko. Ostane pri don Bosku in mu pomaga pri delu. Zaradi izgubljene bitke kralja Karla Alberta izbruhnejo neredi v Torinu.

1849

Januarja umre don Boskov polbrat Anton, star komaj 41 let. Februarja ustanovi don Bosko časopis Prijatelj mladine. To je majhen neuspeh, ker mora časopis po 61 številkah prenehati izhajati. Ko zaprejo nadškofijsko semenišče, sprejme don Bosko v Oratorij semeniščnike, ki lahko tam nadaljujejo študij.

1850

Don Bosko ustanovi v Oratoriju Družbo medsebojne pomoči za mlade delavce.

1851

Don Bosko kupi Pinardijevo hišo, ki jo je do tedaj imel samo v najemu. Začne z gradnjo cerkve sv. Frančiška Saleškega, ki bo končana in posvečena leta 1852. Podpiše prve vajeniške pogodbe za fante, ki hodijo na delo v mesto, kar je mnogo pred sindikalnimi zaščitami mladih delavcev takratnega časa.

1852

Eksplozija smodnišnice na pol poruši Pinardijevo hišo in postavi Oratorij na težko preizkušnjo.

1853

Don Bosko ustanovi Katoliško čtivo, majhne knjižice za krščanski pouk ljudstva. Izhajale naj bi mesečno. Začnejo obratovati prve delavnice v Oratoriju in uvedejo notranje šole.

1854, 26. januar

Don Bosko predlaga štirim fantom (Rua, Cagliero, Rocchietti, Artiglia) ustanovitev "salezijancev" z obljubo "ljubezni do bližnjega".

1854, poletje

V Torinu izbruhne kolera. Don Boskovi fantje se odlikujejo v strežbi bolnikov. Don Bosko jim zagotovi, da noben ne bo zbolel, če se bodo ohranili v Božji milosti in bodo imeli okoli vratu obešeno Marijino svetinjico.

1854, 29. oktober

V Oratorij vstopi Dominik Savio, "sveti deček".

1855, 25. marec

Mihael Rua naredi obljubo čistosti, uboštva in pokorščine vpričo don Boska. Je prvi salezijanec.

1856, 8. junij

Dominik Savio ustanovi Brezmadežne. To je krdelce izbranih fantov, ki sodelujejo z don Boskom pri asistenci in vzgoji tovarišev.

1856, 25. november

Umre mati Marjeta, stara 69 let.

1857, 9. marec

Umre Dominik Savio. Don Bosko kmalu napiše njegov življenjepis; doživel je mnogo izdaj. Pij XII. razglasi 1954 Dominika Savija za svetnika.

1857

Don Bosko začne sestavljati Pravila za salezijance.

1858

Prvo don Boskovo potovanje v Rim. Papežu želi predstaviti svojo ustanovo. Pij IX. ga povabi, naj zapiše čudežne dogodke z začetka svojega dela.

1859

Druga italijanska vojna za neodvisnost, ki se konča s krvavo bitko pri Solferinu. Don Bosko je zapisal: "Po bitki pri Solferinu sem vedno trdil, da je vojna nekaj strašnega, in prepričan sem, da je nasprotna ljubezni."

1859, 18. december

Uradno je ustanovljena Salezijanska družba. Z don Boskom je vsega 18 salezijancev.

1860

Umre don Cafasso, veliki don Boskov duhovni svetovalec. Eden prvih don Boskovih fantov je posvečen v duhovnika.

1861

Štirinajst salezijancev ustanovi "skrivno družbo", ki se zaveže, da bo zapisovala vse, kar dela don Bosko.

1862

Umre Jožef, don Boskov brat, star 49 let.

1863

Don Bosko odpre prvo salezijansko hišo zunaj Torina, "malo semenišče" v Mirabellu na Monferatskem. Za ravnatelja postavi Mihaela Ruo. Zanj napiše "zaupna navodila", ki predstavljajo enega izmed stebrov salezijanske vzgoje.

1864, marec

Položijo temeljni kamen za svetišče Marije Pomočnice v Valdoccu.

1866

Don Bosko posreduje med Svetim sedežem in italijansko vlado za nastavitev 45 pregnanih škofov.

1867

Pij IX. ponovno ukaže don Bosku, naj zapiše čudežne dogodke z začetka svoje ustanove. Večji del teh "spominov" je don Bosko potem zapisal med 1873 in 1875.

1868, 9. junij

Posvetitev svetišča Marije Pomočnice.

1869, 1. marec

Sveti sedež potrdi Salezijansko družbo.

1869

Don Bosko začne izdajati Knjižnico italijanske mladine z namenom, da bi dal mladim študentom v roke stare italijanske klasike, očiščene besedil, ki niso v skladu z dostojno vzgojo. Knjige naj bi izhajale mesečno. Od 1869 do 1885 jih je izšlo 204. Don Bosko ustanovi Združenje častilcev Marije Pomočnice.

1871, 26. november

V Torino pride nov nadškof msgr. Gastaldi, ki ga je Pij IX. imenoval na priporočilo don Boska.

1871, 26. november

Don Bosko nevarno zboli, medtem ko je na obisku v salezijanskem domu v Varazzah. Bolezen traja 50 dni.

1872, 5. avgust

Ob salezijanski družbi zraste Družba hčera Marije Pomočnice. Predstojnica je Marija Mazzarello, ki skupaj z desetimi dekleti prejme redovno obleko in naredi zaobljube.

1873

Umre don Borel. Začnejo se nasprotja med nadškofom Gastaldijem in don Boskom.

1874, 3. april

Sveti sedež dokončno odobri Pravila salezijanske družbe.

1875, 11. november

Začetek salezijanskih misijonov. Pod vodstvom Janeza Cagliera odpotuje v Južno Ameriko prvih deset misijonarjev.

1876

Z dovoljenjem Svetega sedeža don Bosko ustanovi salezijanske sotrudnike kot tretji red salezijanske družbe. Njihov namen je "pomagati Cerkvi, škofom in župnikom pri uresničevanju dobrega v duhu salezijanske družbe".

1877

V Lanzu nad Torinom se zbere prvi vrhovni zbor Salezijanske družbe. Prve hčere Marije Pomočnice odpotujejo v misijone z namenom, da podprejo misijonsko delo salezijancev. Začne izhajati Salezijanski vestnik, ki naj bi povezoval don Boska in sotrudnike kot "salezijance v svetu". Salezijanski vestnik objavlja pisma misijonarjev, milosti Marije Pomočnice in zgodovino Oratorija.

1878

Smrt Pija IX. Don Boska sprejme v avdienco novi papež Leon XIII.

1879

Prvi salezijanski misijonarji vstopijo v Patagonijo.

1880

Leon XIII. zaupa don Bosku zidavo svetišča presvetega Srca Jezusovega v Rimu.

1881

Umre Marija Dominika Mazzarello, soustanoviteljica hčera Marije Pomočnice.

1883

Don Bosko je štiri mesece na potovanju po Franciji, kjer zbira denar za dograditev cerkve Srca Jezusovega v Rimu. V Torinu postane novi nadškof kardinal Alimonda, dolgoletni prijatelj in občudovalec don Boska.

1884, 7. december

Eden prvih don Boskovih fantov, Janez Cagliero, je posvečen za škofa. Takoj odpotuje v misijone v Južno Patagonijo. Pozneje je bil izbran za kardinala.

1886

Don Bosko potuje v Španijo, kjer nabira prispevke za cerkev Srca Jezusovega in za salezijanske ustanove. Potovanje, ki začenja zmagoslaven pohod salezijanske družbe v Španiji.

1887

Don Bosko je zadnjikrat v Rimu na posvetitvi svetišča presvetega Srca Jezusovega. Njegovo zdravje je skoraj uničeno.

1888, 31. januar

Zjutraj ob pol petih don Bosko umre.

***

1907, 23. junij

Sv. Pij X. don Boska razglasi za častitljivega.

1929, 2. junij

Papež Pij XI. ga razglasi za blaženega.

1934, 1. april

Papež Pij XI. ga razglasi za svetnika.