Sem ubogi ostanek polkrožnega kamna in tičim v kotu cerkve svetega Andreja v Castelnuovu. Na meni se nabira prah že kakih 150 let, obišče me kakšen pajek, dokler ga ne preženejo gospe, ki čistijo cerkev. Grda tabla, ki je privita v steni nad mano, me spominja na enega najlepših dni v mojem dolgem življenju krstnega kamna.
V mojem kamnitem spominu se nahajajo še vsi: prah in pajki niso izbrisali niti enega spomina. Nekaterih sem se prisiljen spomniti, saj so njihova imena napisana v zidni tabli. Enega še prav posebej. Tudi zato, ker se ljudje neprestano ustavljajo ob meni in šepetajo: »Tu! Prav tukaj je bil krščen!« Učitelji in vzgojitelji pripeljejo otroke in mlade, da si me ogledujejo in poslušajo zgodbo otroka, ki je bil krščen prav tu z vodo, ki sem jo nosil.
Leto 1815 je bilo dobro leto. V cerkev se je vrnil kakšen okrasek, tudi kakšen zvon je ponovno zapel. V tistih letih so jih večinoma pretopili v topove. A to leto je prineslo mir celi Evropi. Napoleon je bil premagan in do konca življenja so ga zaprli na otok sredi oceana, na Sveto Heleno.
In prišla je »avgustovska« Marija, malo pred tem pa je papež »uzakonil« še praznik Marije Pomočnice kristjanov. 17. avgusta me je v sveži senci cerkve sv. Andreja obstopila zanimiva družina. Oče je bil odločnega in vedrega obraza, ožganega od sonca in z močnimi rokami, izbrušenimi na polju. Ob njem je namrščeno in neudobno slonel 12-letni fant. Čvrsta mama je k sebi rahlo zibajoče stiskala novorojenčka. V njenem krilu pa se je boječe skrival dveletni deček. Krog okoli mene so zaključili stari starši in botri.
Obred je bil preprost, vse v latinščini, kot je bilo takrat v navadi. A v svojem kamnitem srcu sem ohranil njegovo ime: Janez! Ne vem kako, a slutil sem. Danes govorijo, da je Janez postal velik, večji od Napoleona. Jaz sem to vedel!
B. F., Bollettino Salesiano
Iz zgodovine
Don Bosko se je rodil v Castelnuovu pri Astiju 16. avgusta 1815. Na večer drugega dne ga je v župnijski cerkvi sv. Andreja slovesno krstil Jožef Festa. Botra sta bila Melhior Occhiena in Magdalena Bosco, vdova po Secondu. Zato je dobil ime Janez Melhior.