Zgodovina Marijanišča

1815, 16. avgust

V vasi Becchi pri Torinu (Italija) se rodi Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev, sotrudnikov in sester Hčera Marije Pomočnice.

1848, 4. januar

Rodi se Anton Puščenjak, darovalec svojega posestva za zavod Marijanišče.

1860, 20. december

Rodi se Tomaž Rantaša,  dobrotnik in podpornik Marijanišča.

1876, 25. marec

Rodi se Franc Kovačič, pobudnik gradnje Marijanišča.

1861

Škof Anton Martin Slomšek [škof 1846–1862] v župniji sv. Križa opravlja kanonično vizitacijo in se ustavi tudi v Veržeju.

1891

Veržej postane župnija.

1903, 1. september

Anton Puščenjak napiše prvo oporoko in vse imetje daruje rodnim sestram, s pripombo, da jo lahko spremeni.

1903, 22. september

V dogovoru s sestrami spremeni oporoko in po nasvetu dr. Franca Kovačiča imetje daruje salezijancem,
da bi zgradili in odprli zavod za vzgojo mladine.

1908, 12. april

Anton Puščenjak s sestrami Frančiško, Elizabeto in Agnes ter župnikom Lovrom Janžekovičem podpiše darilno pogodbo, v kateri imetje daruje salezijanski družbi.

1908, 29. avgust

Škof Mihael Napotnik [škof 1889–1922] vrhovnemu predstojniku salezijancev Mihaelu Rui [vrh. predstojnik 1888–1910] pošlje uradno prošnjo, da bi salezijanci prišli v Veržej.

1908, 26. septembra

Iz Turina prispe negativen odgovor za sprejem Veržeja.

1909, 19. avgust

Anton Puščenjak v pismu škofu Mihaelu Napotniku še zadnjič potrdi svojo namero, da premoženje zapušča salezijancem.

1910, 10. julij

Franc Kovačič nadaljuje Puščenjakovo zamisel o zavodu in s sodelavci ustanovi gradbeno društvo Marijanišče z moškim in ženskim odborom.

1910, 18. marec

Škof Mihael Napotnik potrdi pravila Društva za izgradnjo Marijanišča.

1911, 20. avgust

Blagoslov temeljnega kamna za Marijanišče opravi ljutomerski dekan Martin Jurkovič (1847–1926).

1912, 28. marec

Vrhovni predstojnik salezijancev Pavel Albera [vrh. predstojnik 1910–1921] izda ustanovno listino za aspirantat v Veržeju.

1912-1919

Prvi ravnatelj salezijanske skupnosti in Marijanišča je Avrelij Guadagnini, doma iz italijanskih Dolomitov blizu Tridenta.

1912

Jeseni začne delovati nižja gimnazija in malo semenišče, v katerem so prevladovali dijaki nemške narodnosti,
a se jim že naslednje leto pridružijo Slovenci z obeh strani Mure.

1912, 27. oktober

Blagoslov in odprtje Marijanišča vodi mariborski škof Mihael Napotnik. V zavod se uradno in za stalno vselijo salezijanci.

1913, 8. september

Blagoslov zavodske kapele opravi mariborski škof Mihael Napotnik. Zbere se še več ljudi kot pri blagoslovitvi zavoda.

1913, 12. oktober

Jesenski izlet prazničnega oratorija v Marijanišču v gorice nad Ljutomerom.

1914, 16.-19. februar

Že drugo leto se odvije gospodarski tečaj s predavanji o svinjereji in krmilih, o zadružništvu in gospodarski politiki, o načelih družboslovja in o skrbi za človeško zdravje.

1914, 2. junij

Zavod obišče sombotelski škof grof Ivan Mikeš [škof 1911–1945]. Ob slovesu doda: »Veržejskega zavoda več ne pustim grajati in obrekovati, ker je tukaj vse v redu

1919, avgust

Prve redovne zaobljube v Marijanišču izpove Albin Fedrigotti (1902–1986) z Južne Tirolske, ki je bil kasneje 24 let v vrhovnem vodstvu salezijanske družbe in vikar vrhovnega predstojnika.

1919, jesen

Zavod zapustijo Nemci, Avstrijci in Madžari ter se vrnejo v novonastale zavode v svojih deželah.

1921, 17. september

Umre prvi veržejski župnik Lovro Janžekovič. Rodil se je leta 1842 v Sv. Tomažu pri Ormožu.

1921, 29. september

Vodenje župnije Veržej prevzamejo salezijanci. Župnijski upravitelj postane ravnatelj zavoda Franc Volčič.
Sprejem župnije je bila izjema in je bila prva župnija v srednji Evropi, katere vodstvo je bilo zaupano salezijancem.

1926, 24. november

Zavod v Veržeju obišče tretji don Boskov naslednik Filip Rinaldi [vrh. predstojnik 1921–1931].

1928, 12. november

Po 29-ih sejah Veržejci podpišejo pogodbo s falskim podjetjem (elektrarna) za dobavo elektrike.

1929, 20. januar

Ob štirih popoldne zasvetijo električne luči. Za to pridobitev je zaslužen salezijanec Jožef Tkalec (1897–1976), ravnatelj v Marijanišču in župnijski upravitelj v letih 1929–1931.

1929, 24. junij

Gojenci opravijo zadnje izpite na klasični gimnaziji v Mariboru in odidejo na svoje domove.

1930, 6. oktober

V prvem razredu nehajo poučevati nemščino in jo nadomestijo s francoščino.

1930, 30. oktober

Začetek del za gradnjo gospodarskega poslopja (danes Center DUO). Streha je bila končana do 30. maja 1931.

1935-1936

V šolskem letu 1934/35 so meseca junija dijaki izpite opravljali tako doma kot v Mariboru in po novem tudi na realni gimnaziji v Murski Soboti.

1940, 26. maj

Na praznik Marije Pomočnice so v avli Marijanišča slovesno odkrili spominski plošči Antonu Puščenjaku in Francu Kovačiču. Slovesnost je vodil rektor Univerze v Ljubljani, Matija Slavič.

1940-1941

V zadnjem šolskem letu je bilo v zavodu v petih razredih 110 dijakov.

1941, 1. april

Začetek druge svetovne vojne. Tudi Veržej občuti prve eksplozije in napade nemških letal. Na Muri razstrelijo mostove, prve ranjence pa prepeljejo v Salezijanski zavod, kjer jih je oskrbel Janez Špur.

1941, 27. april

Nemška vojska okupira Salezijanski zavod in iz njega odpelje vse duhovnike.

1941, 1. maj

Salezijanec pomočnik Ivan Bunderl postane upravitelj. V zavodu ostanejo le sobratje pomočniki in zaposleno osebje. Matija Kuhar (1905–1950), tudi pomočnik, postane delovodja.

1946

Povojna komunistična oblast nacionalizira Salezijanski zavod.

1946, 24. maj

Praznik Marije Pomočnice prvič obhajajo v župnijski cerkvi, saj v zavodu ni bilo več ne kapele Matere dobrega sveta ne salezijancev.

1949, 15. januar

Ministrstvo za prosveto LR Slovenije ustanovi mladinski dom, ki ima prostore v Salezijanskem zavodu.

1967-1973

Obdobje temeljite sanacije zavoda, gradnje nove osnovne šole v bližini ter prizidka ob zavodu.

1992

Salezijanski zavod po končani denacionalizaciji spet postane salezijanski, s prošnjo za sprejem vojnih beguncev iz republik nekdanje Jugoslavije.

1992, september

Veržej obišče salezijanski vrhovni predstojnik Egidij Viganò [vrh. predstojnik 1977–1995], posebej se sreča z begunci iz Bosne, ki so nastanjeni v zavodu.

1998, 14. september

V vrnjen Salezijanski zavod se ponovno vselita salezijanca Martin Maroša in Franc Maršič. Oživljati začneta tipično salezijansko poslanstvo z oratoriji in vodenjem skupin, ki prihajajo v Marijanišče na srečanja, duhovne obnove in prireditve.

2000

Začetek večletne postopne temeljite obnove vseh delov Salezijanskega zavoda, obujanje nekdanjih prireditev, kot so romarski shod Marije Pomočnice, organiziranje novih, kot so Čarna Mura, srečanje pevskih zborov, razvijanje programov in vključevanje v družbene tokove sodobnega sveta v strukturi Zavoda Janeza Smrekarja - OE Mavrica (2000–2005), predvsem na področju rokodelstva ter domače in umetnostne obrti.

2005, 29. december

Salezijanci ustanovijo Zavod Marianum za vzgojno-izobraževalno, socialno, kulturno in versko dejavnost z organizacijskima enotama Penzion Mavrica in Marijanišče, ki se ji v naslednjem letu pridruži še Center domače in umetnostne obrti.